Sv. Jakob nad Katarino

Doma imamo (predvsem naš ati) še vedno ogromno dela, Živa in Jaka pa preveč energije, tako da smo se zopet podali v bližnje gričevje nad Sv. Katarino. Šli smo proti Sv. Jakobu, kjer je pot nekoliko bolj položna in ravno prav dolga.

"Petka!"

Sv. Jakov v ozadju

"Mami, glej hroščka!"

Kmalu smo pred nami zagledali zadnji vzpon in težko pričakovani cilj. Edini problem je bil, da še vedno nismo našli koz, ki sem jih tako zagreto obljubljala. Tale pohod oz. bolj sprehod je bil ravno pravšnji, do vrha je ena ura, za hitrejše še manj.

Zmagovalca na vrhu

Ko smo se odpravili nazaj domov, z grenkim priokusom in nekoliko razočarani, ker so se nam koze skrile, smo jih končno našli - tik pod vrhom.

Navzdol tokrat nisno mogli tako "šibat" kot ponavadi, tako da smo se zamotili z drugimi vragolijami.