JEZERSKO

Čas beži in mi se staramo. Tako je minilo še eno leto in čas je bil, da upihnem še eno svečko več na moji torti. Tokrat smo praznovali malo bolj umirjeno in malo manj aktivno.

trampolin v Bufu

Po kosilu smo šli na družinski izlet na Jezersko. Takoj sem zaslišala, Katjino petje in res so bili Veseli Gorenjci. Odločili smo se, da se vrnemo malo kasneje. Sprehodili smo se ob jezeru do prečudivite razgledne točke.

Brez trme tudi danes ni šlo.

Nazaj se nam je zelo mudilo, saj je živa hotela zaplesati na "Tastara na kitaro" še v živo.

Katja in Veseli Gorenjci

Hom (718 m)

Vročina nikakor ne vzame volje in energije otrokom. Tako smo se dopoldne odpravili na Hom, grič, ki ga vsak dan gledamo skozi kuhinjsko okno. Odpeljali smo se do cerkve v Sori pri Medvodah, kjer smo v senci pustili avto in se podali novim zmagam naproti. Pot prvega dela poti je res prijetna, ves čas gre po senci in ni strma, ali kakorkoli drugače zahtevna.

plezanje do markacij

"petka"

palček je tudi tukaj sem in tja pustil kakšen bombon

Prišli smo do sredine, kjer smo počivali na klopcah in zrli strmino pred nami. Odločila sem se, da gremo nazaj, ker otroka za dol ne bi mogla it sama. Druga polovica poti je namreč telo strma, po ta ves čas drsi.

Tako smo se odpravili nazaj proti avtu, delo pa so naslednji dan dokončali z atijem.

Jaka je šel zmatran spat. Midve sva najprej skupaj uživali v barvanju, nato je Živa sama dokončala delo, medtem ko sem se sama pridno poglabljala v snov še zadnjih izpitov.

Rab

 Kljub temu, da nisem pretirana ljubiteljica mivke (sploh po parih dneh, ko je ta dobesedno povsod), sam letos nekoliko popustila in se prepustila peščenemu dopustu. Matejeva najljubša lokacija - Rab, Lopar, rt Zidine, no in tako smo zopet pristali pri Ivotu v njegovem kampu. Kamp je res čaroben, saj nima dostopa z avtom in je pozabljen od sveta. Večinoma lahko človek najde le pohvale (senca, čudoviti razgledi, mir, vse na enem mestu, mivka za otroke in razčlenjena obala za ljubitelje plavanja ...) za ta košček zemlje, vendar pa so postelje nekoliko obrabljene, tako da je je tudi na to treba navadit :).

dostop do kampa

topla dobrodošlica

rt Zidine

... ko je treba spat :)

naša rezidenca

Rab sicer slovi po zelo topli vodi, vendar je letos burja poskrbela, da temu ni bilo tako. Temperature morja so se vseh 9 dni gibale okoli 20, 21 stopinj, saj je burja poskrbela, da se bila voda dobro premešana. Sonce pa je pridno sijalo in grelo. Otrok to ni motilo, saj sta veselo čobrala po vodi in se zabavala po svoje. 

gremo na plažo

... Kratkočasili smo se tudi s barvanjem s temperami...

mami - najboljše platno

...čofotanje, plavanje, kuhanje, kopanje, gradnja najrazličnejši objektov, skakanje v vodo, špricanje ...

fanta v akciji

priprava okusnega kosila

"tli, štili, zdaj" :D

Glavna atrakcija tega dopusta so bili Jakovi "najenčki" - škržati. Mrtvi, živi, tisti ki lezejo, se bubijo in letijo. Ni bilo važno, ves čas je imel enega pri sebi, ali pa vsaj njegovo lupino.

tudi kobilice so bile zanimive, vendar prehitre

Matej se je rekreital :) ...

intenzivne priprave :D

... no vsaj poskušal je, vendar je doma pozabil uteži za potapljanje, praznino pa je zapraznil s kajakom.

Dopust je hitro minil, vendar pa moram reči, da se ne spomnim, kdaj bi z dopusta prišla tako utrujena. Tole sonce, poležavanje in presedanje res ni zame, čeprav roko na srce, kaj drugega letos tako ali tako ne morem.