četrtek, 13. september 2012

Kratka Nemška smer

Po dolgem času spet pod Triglavsko steno... Kljub temi točno veš, kaj se skriva v veliki senci pred tabo. Ob poslušanju globokega dihanja in hotrega bitja srca, sem spremljala, kako se je počasi svetlilo.

Pogled na Vrata

Odločila sva se za nekoliko lažjo, vendar zelo lepo smer - Kratko Nemško smer. Imela sva srečo, da sva v smer vstopila prva in se s tem izognila padajočemu kamenju. Plezanje je lepo, za to težavnost dokaj izpostavljeno z veliko oprimki. 






Na Nemškem turencu

Triglav


Direkten izstop Zimmer Jahn
na vrhu

 Na vrhu pa res prečudovit razgled na okoliške vrhove.


Triglavski ledenik, kar ga je še ostalo





Gora ni nora, nor je tisti, ki leze gor, ampak ko pride gor, ve, da ni nor, pa čeprav ga naslednji dan ali dva še bolijo noge.


po sledeh otroških dni

Kam na morje, da bo blizu, dokaj ugodno, da bo čista voda ... Zahtev je vliko, pomudbe ogromno in na koncu se nam ni dalo nič več. Po hitrem postopku smo spakirali, padla je ideja, da gremo v Medulin, da našim pokažem, kam je mami hodila na morje, ko je bila majhna. Našli smo super parcelo v kampu v Medulinu, ki je bila ves čas v senci, da sta tamaledva popoldne lahko spala.



padla bojevnika

Peščena plaža, ki je prav nalalašč za otroke, ki jim nikoli ne zmanjka domišlije, kam vse bi lahko še zatlačili mivko. Vendar pa smo bili res potrebni oddiha, zato nas ni motila ne mivka, ki je bila povsod, niti plitva in kalna voda ne.






ati v elementu z vodno "pištolo"


Zvečer je bilo povsem jasno, kaj bomo počeli, peš na sladoled in potem počasi do otroškega igrišče, kjer sta otroka porabila še zadnje kapljice energije.



V Medulinu imajo tudi dokaj velik zabavičšni park, kjer se za vsakega najde nakaj, tako za odrasle kot tudi za najmlajše. Jaka je užival na majhnem vlahcu, kjer se je najbolj zabaval z upravljanjem zvonca v lokomotivi, Živa pa se je z mano zabavala na otroški gosenici smerti.


Zvečer je tudi nama ostalo še nekaj energije za sproščeno posedanje.


Zelo blizu je tudi Pula in povsem po naključju sva se tja odpravila, ko je imel koncert Michael Telo, tako da gneče ni treba posebaj omenjati. Je pa Pula lepo mesto, ki postreže s številnimi arhitekturnimi presežki in ostanki.

Zlata vrata (slavolok Sergijvcev)

Avgustov tempelj



Amfiteater "Arena"

Zadnji dan pa smo preživeli, v meni najlepšem delu Istre, Kamenjaku. Zapeljali smo se v zaliv Pinižule. Veliko se je spremenilo, odkar me ni bilo, povsod so barčki, uredili so stezo za tekače in kolesarje, kar ne pomeni, da se izognete prahu, ki se dviga s ceste. Vsekakor pa naju je navdušil bar Safari na samem rtu.










Rt Kamenjaka





Pet dni je hitro minilo, vendar nam dolgčas ni bilo ;).