Omiš - prvomajsko plezanje

1. dan Za prvomajske praznike nas je slabo vreme, v tako željeni Provansi, zopet pregnalo k našim južnim sosedom. Ker je pot veliko manj naporna, če otroka spita, smo se odpravili kar ponoči in kar padli v Omiš. Odločili smo se za kamp Lisičina, ki je med samimi stenami in nekoliko odmaknjen, v njem pa prevladuje plezalska populacija. Ker smo bili med prvimi smo si lahko izbrali "top" lokacijo za svojo mobilno hišo.

 Kdor prvi pride, ... :)

 Dan smo preživeli v raziskovanju okolice, sprehodili in potipali smo tudi skalo v bližnjem plezališču v Omišu.

tri male račke šle so na potep, daleč čez devet dora ...

2. dan Pridružili so se nam še ostali, tako da smo se skupaj odpravili v plezališče Omišu. Otroci so sprva uživali v ustvarjalnih podvigih.

Medtem smo se mi napenjali in tresli v platkah.

Kasneje smo naše živahne žverce prestavili ob Cetinjo, ki je mirno tekla le nekaj merov stran.

Popoldne in preostanek večera smo preživeli ob pogledu na morje, z vetrom v laseh, sladoledom v rokah in peskom med razbolelimi in pregretimi prsti.

3. dan Optimistično smo se odpravili v Marjan nad Splitom, ki je res idilično plezališče z razgibanimi smermi in odlično skalo, ter prečudovitim razgledom. Ima pa tudi eno pomankljivost - sončno lego. Okupirali smo edino mesto pod veliko, košato cipreso, ki je ponujala malo, tako zaželjene in iskane, sence.

vzpon do plezališča

Medtem ko se je ati šalil v previsu,  je imela mami s svojim trebuhom že kar precej težav.

Vročina nas je dodobra zdelala, tako da smo nekoliko prej pobrali šila in kopita in se mehko kuhani podali do avta. Poskrbeli pa smo tudi, da smo se podprli in ohladili.

mmmmm :P (krožnik po koncu je bil prazen)

4. dan Po vročinskem šoku smo se odločili, da bo naslednji dan bolj osvežujoč - podali smo se veslat po Cetinji. Opremili smo se z jopiči in se vkrcali v čoln, da nas je potegnil čez del, kjer je tok močnejši, nato smo se preselili v svoj kajak in avantura se je začela.

Nismo izbrali najboljšega dne, saj je bil praznik in ob Cetinji je kar mrgolelo ljudi, želnih zabave in sprostitve. Vendar smo naposled tudi mi našli svoj košček ob reki, kjer smo si pretegnili noge in si napolnili želodce.

Veslanje in razgrajanje ob plaži je našega Jaka dokončno utrudilo in je v atijevem naročju brezskrbno zaspal. Ni se namreč še zavedal, da ga bo zbudil pljusk mrzle vode na koncu brzice.

5. dan Odločilo smo se za poplezavanje v Zadvarju, ki je nekoliko bolj proti Makarski. Za otroke je res super, smeri pa so nekoliko težje kot v Omišu.

Popoldne smo se zabavali na igrišču in plaži.

močn ati, samo so bili mali razbojniki še močnejši :)

 6. dan Dopoldne smo malo počivali in kot vedno, tudi tokrat ni šlo vse po planih. Naša šibka točka so vnete oči, tako da smo šli do zdravnika po čudežne kapljice. Popoldne smo se pridružili atiju, ki je užival v plezanju. Plezali smo v Omiši v sektorju Babina bara, kjer so smeri res za oceno, dve precenjene.

7. in 8. dan Zadnja dneva so se malo izmenjali in šli plezat dolge smeri. Mi z otroci pa smo šli iskat Dino park, in po vsej hoji in naporih, je bil za piko na i še zaprt.

 Ja, včasih si človek želi malo miru :).

No uživali nismo samo mi, ampak je bila v Omišu tudi pestra družba članov AO Kranj. In pa še dokaz, da ženske in moški res nekoliko drugače zaznavamo temperaturo :)

P.S.: Uspeli smo govoriti tudi z "lokalci", ki veselo vrtajo in opremlajjo stene. Zaupali so nam, da se pripravlja tudi nov vodniček, samo za obnočje Omiša (podobno kot je za Paklenico). Na novo je opremljenih kar nekaj sektorjev za frikanje in tudi novih dolgih, športno-plezalnih smeri. Uspeli smo dobiti tudi zelo, zelo star vodnik za alpinistične smeri v okolici, ki pa jih tudi ne zmankja tako hitro. torej v Omišu bo še pestro in še se bo plezalo.