Ponoči sta prispela še Andrej in Nevenka, tako da sva se z Andrejem zjutraj odpravila v Zimski cvjet v Velikem Čuku. Dostop je skoraj enak kot za Water song, le da greš tu še par 10 m naprej. Pezzolatove smeri slovijo kot lepe in dobro opremljene. Ta sicer poteka po lepih, strmih prehodih, nasvedrana pa je bolj slabo.
Ogreješ se v lepi, dobro razčlenjeni petici. Najprej prestopiš v plato, ki jo zapre kamin, nekoliko višje se razveseliš še previsa.
Ogreješ se v lepi, dobro razčlenjeni petici. Najprej prestopiš v plato, ki jo zapre kamin, nekoliko višje se razveseliš še previsa.
 |
| Andrej v kaminu |
Nato je tu detajl, ki te ne pusti ravnodušnega. Brutalnih 5 metrov ti nažene spoštovanje, ali bolje strah v kosti. Raztežaj je dolg, težave pa ne popuščajo.
 |
| Andrej in zajeda za njim |
Naslednji raztežaj je bil moj. Pogledam dobrih 20 metrov dolgo zajedo nad sabo in zagledam 3 svedre. No občutek ni najboljši. Na vrhu, svedrov zmanjka in se je potrebno držati desne strani. Midva sva zgrešila in šla po levi, vendar sva kasneje spet našla smer. Povabi te strma plata. Za razliko od ostalih raztežajev je ta dobro opremljena.
Še en raztežaj in si na vrhu s prečudovitim razgledom naokoli. Sestop je enak kot pri Water songu, tako da sva se tudi midva spopadla z drevesom.
 |
| zmagovalca |
Popoldne so se zagnani Matej, Jan in Nevenka podali še v Armadilona. Pravijo, da težave v smeri niso omembe vredne, kljub temu pa časa za slikanje ni bilo :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Komentarji izražajo izključno stališča posameznih komentatorjev.