PAKLENICA: Domžalski

Večino nedelje smo preživeli na cesti, saj smo se počasi prebijali mimo cestnih zapor. Popoldne smo končno prispeli v Paklenico. Naveličani in utrujeni od vožnje, smo poiskali kamp Mihael. Kamp smo izbrali zaradi družbe - družinski AO Rašica je tu planiral plezalni dopust. Sence je na pretek, plaža solidna. Zvečer sva se z Veleso zmenili, da greva naslednji dan v Domžalskega, moški polovici pa bosta v vlogi varušk.

Zjutraj sva res zakorakali proti Supu, kjer po izrazitem razu poteka, ljubiteljem plat na kožo pisana smer, Domžalski. Smer je zelo dobro opramljena. Najprej se ogreješ v lepo razčlenjeni 4b+, ki kljub nizki oceni ponudi lepo plezanje.

Sledi lepa in izpostavljena plata, ki je meni osebno najlepši del smeri.

Nato preideš v strm kamin oz. žlambor.

Zaključiš v strmih "radiatorjih", kjer ti noga občasno nekoliko oddrsava oz. vsaj meni je.

Z vrha imaš dva spusta po vrvi in potem še kratek sestop.

Popoldne smo šli na obisk k Janu in Nini, ki sta se namestila v kampu Pisak. Naslednje leto gremo tudi mi tja, saj je plaža veliko bolj otrokom prijazna, morje pa vsaj 2 stopinji toplejše. Kamp je opremljen tudi z otroškimi Wc-ji, in je cenovno dokaj ugoden. Po tehtnem premisleku, sta se odločila, da se preselijo v naš kamp.

Jan in Matej delata načrte