Smlednik, Stari grad

Zadnje čase nam vreme res ni preveč naklonjeno, vendar se ne damo. Kljub oblačnemu vremenu in rahlemu rošenju smo se podali ven. Odločili smo se, da gremo pogledat na Smledniški grad, ki ga imamo v bistvi čisto pred nosom. Ker je bilo vreme res slabo, smo se odločili, da Jaka plejemo kar v vozku, da ne bo preveč moker.

Živa je bila res navihana, zanimalo jo je vse. Malo smo plezali in hodili po hlodih, s katerih se da super skočiti.

Spretno po hlodu.

"Hop"

Jaka pa je ves čas radovedno spremljal vragolije svoje starejše sestrice in se kratkočasil z grizljanjem slanih palčk.

"Ku - ku"

Danes nismo imeli večjih težav z motivacijo, zato bombonov in podobnih pomagal nismo potrebovali. Srečali smo samo eno markacijo (šli smo po cesti), ki pa se je je Živa zares zelo razveselila.

Dež je nekje na sredini počasi ponehal, tako da sploh nismo bili nič mokri. Ne glede na vreme, je pomlad res lepa. Narava se počasi prebuja, vse cveti, drevesa dobivajo liste in vse postaja zeleno. Skupaj smo spoznali, da so listi zeleni in zelo mehki, ter da so regratove lučke bele, in če dovolj močno pihneš odletijo.

Na vrhu so nas najbolj navdušile gugalnice, lahko rečem, da ne samo otrok. Tako, da smo se skupaj najprej malo zabavali in igrali.

Matej je Živo tudi veselo uvajal v plezanje po klinih, zajlah in skali. Ni bilo treba dvakrat reči, naj poizkusi. Seveda je vse hotela sama, kar pa še ni bilo čisto mogoče.

Živa v akciji

Za konec pa smo si šli pogledat še razvaline, ki nam vsak dan od deleč mahajo in nas vabijo na obisk.

Povedala sem jima, da na vrhu spi kralj, ki pridnim otrokom včasih pusti tudi darilo. Na vrhu se je Živa vneto lotila iskanja in tudi našla skrit zaklad, ki ga je kasneje delila z Jakom.

Pot navzdol pa smo si popestrili s pravljico o kralju in z raziskovanjem narave.