Debela peč - Okroglež - Brda

Toplo vreme nas (Alenka, Nastja, Matjaž M. in moja malenkost) je spet zvabilo v gore. Tokrat smo se odločili raziskovati bele kape nad Pokljuko. Pripeljali smo se čisto do zgornjega parkirišča, od koder smo hitro smuknili do Blejske koče, ker je bilo zjutraj dokaj mrzlo, je bila podlaga zelo trda in če psov doma nisi lepo pobožal, se ti je to še kako vrnilo.

Blejska koča na Lipniški planini

Odpravili smo se naprej proti Brdom, vendar so nas vmes prehiteli še trije, ki so imeli prost dan in nas navdušili nad Debelo pečjo. Tukaj so se začele prve težave, saj sta z Alenkinega okovja odpadla dva vijaka, ki jih seveda nismo našli. Težavo smo hitro rešili in smuči naložili na moj nahrbtnik in jo mahnili naprej.

Vmes smo skočili še na Okroglež, ki nam je prišel na pot (nepričakovano).

Debela peč (2014 m)

Razgledi z Debele peči so bili prečudoviti, tako da smo si privoščili počitek, vendar nas je veter hitro spodil naprej. Alenkino okovje je do konca štrajkniko, tako da je smuči nesla še dol. Sicer je bila vršna flanka super, sonce jo je ravno prav ogrelo, da ni bila več ledena.

Alenka se je s planinci odpravila kar direktno do Blejske koče, mi pa smo jo mahnili naprej na Brda, da bi malo več smučali, vendar je trda podlaga nekoliko ponagajala Nastji, tako da jo je veselje do spusta po belih strminah minilo.

Pogled proti grebenu Brd (2009 m) - naš naslednji cilj

Matjaž na vrhu  - Brda (2009 m)

Smuk z Brd je bil odličen, na začetku je bilo nekoliko trdo, potem pa po mehki podlagi, temperature pa so bile bolj spomladanske kot zimske.

Kljub vsem težavam, smo vsi srečni in zdravi prispeli nazaj v dolino.

Rodica - smučarske radosti in zavidljivi razgledi

V nedeljo nas je sonček spet zvabil v zasnežene planine. Dolgo smo se odločali in usklajevali, na koncu smo se vendarle uskladili in odločili, da gremo pogledat na Rodico. Bili smo zelo zagnani, tako, da smo se odpravili kar z Laškega Rovta (malo z vasi  pred leseno hišo se odcepi gozdna pot na levo). Na začetku smo vztrajali in se po gozdni cesti peljali še dobrih 500 m, potem pa smučke na noge in "gas".

 Pot se je začela po kolovozih kar za navzgor ni predstavljalo velikega problema, za dol pa nam je povzročilo nekaj težav. 

Po slabi uri hoje po cesti nas je le razveselil smerokaz, kjer pot zavije v nekoliko strmejši gozd.

Kmalu se odpre prečudovit pogled na planino Suho, kjer smo naredili prvi počitek in ugotovili, da je Rok še lačen in škodo tudi popravili.

Pot nas je vodila levo v manjšo grapico, ki je bila malo kložasta, zato smo dol smučali nekoliko bolj levo.

ves čas so nas spremljali čudoviti razgledi

Na začetku smo nismo natančno vedeli, kateri vrh je pravi, vendar nam je bilo na sedlu kristalno jasno.

Rodica  (1966 m)v ozadju

včasih je treba pač počit ;)

Na vrhu naju je s Tjašo pričakal veter in lepi razgledi na okoliške gore, Rok se je odločil, da mu veter ne bo nagajal in se obrnil na grebenu tik pod vrhom. Glede na količino hoje, sem mislila, da smo mnogo višje, vendar me je Tjaša razsvetlila, da še nismo presegli meje 2000 m.

Smuk z vrha je bil super. Prvih nekaj 10 m je bilo spihanih in trdih, potem nas je razveselilo nekaj pršiča na trdi podlagi. Ponekod ga je bilo več, drugod spet manj. V gozdu je bilo zelo zabavno, saj je prava umetnost, da obviješ vsa drevesa in ovire na poti, vendar smo bili kar uspešni.

Vsem toplo priporočam, še posebej v jasnem vremenu, saj je z Rodice res prečudovit razgled. Smučanje je primerno tudi za nekoliko manj izkušene smučarje. Če bi se radi izognili hoji po cesti in gozdnemu delu, in se kljub temu nasmučali, se lahko z gondolo povzpnete na Vogel in nato prečite. Mislim, da je tudi ta del zelo lep in ponuja še malo več smučarskih radosti.

Turni smuk z Ženiklovca

Vreme zunaj je fantastično, vendar nas razmeroma visoke stopnje plazov, kar ne pustijo blizu gora. Zato smo si izbrali dokaj nizek in poraščen Ženiklovec nad Lomom pod Storžičem. Parkirali smo na začetku oz. koncu sankaške proge. Načeloma se da pripeljati bistveno višje, vendar je tam rampa in želeli smo si nekoliko popestriti dan.

Začeli smo po cesti, ki je pozimi super sankaška proga.

prvi lepi razgledi

To je bil prvi Alenkin turnosmučarski vzpon, tako da je vse skupaj potekalo nekoliko bolj počasi, vendar vztrajno :)

pogled na Julijske Alpe

Na vrhu smo uživali v prečudovitem razgledu, vendar pa nas je kaj kmalu pregnal nadležen veter.

pogled na Kočno

Če koga zanima severna stena Storžiča

Pot navzdol je bila pravi posladek, na trdi podlagi je bilo dobrih 10 cm pršiča.

prvin Alenkin zavoj :)

 Vsekakor pa turna smuka ponuja tudi številne izzive, ki jih na smučišču ne srečate :)

The End