Plezališče Vipavska bela

 V soboto smo se odpravili v Vipavsko belo. Dostop do plezališča je kratek in strm. Bojda se da tudi okoli.

Plezali smo v D (star vodniček) oz. C (nov vodniček) sektorju. Smeri so kratke, ocene pa navite. Po parih smereh se navadiš, da te lahko v 5b-ju popolnoma navije, 6a pa splezaš z lahkoto. V glavnem malo narobe svet. Sicer je v steni popoldne senca, tako da je popoldne lahko kar vroče.

Pod steno je pas razbrazdanega, skalnatega terena, ki je načeloma položen. Narejene so tudi klopce, drevesa poskrbijo, da je pod steno senca. Ortokom pa nikakor ni bilo dolgčas.

Mnogo nas je, mnogo.

blažen med ženami

Delali smo tudi hišo.

padli bojevnik

Našli smo tudi super trojko, kjer so se lahko naplezali tudi najmlajši.

Glavna atrakcija je bila tudi tokrat viseča mreža, ki je vedno vir smeha in zavabe in seveda tudi joka in bušk.

"Ujsa gujsa dva debela pujsa, ..."

Smledniški grad - zaključni izlet z vrtcem

Popoldne, sredi tedna, smo imeli zaključek v vrtcu. Ker je skupina kombinirana, sta se vzgojiteljici odločili za Smledniški grad. Pot je široka, kratka in se vije pretežno po senci.

Brez trme tudi tokrat ni šlo.

Na srečo je hitro popustila.

Stari grad

Nejc je užival v nahrbtniku.

1, 2, 3 in smo skočili še na vrh.

Pogled proti Šmarni gori.

In še, meni ljubši, pogled proti Gorenjski.

Sledila je še podelitev diplom in osebnih knjig našim korenjakom. Vzgojiteljici sta se res potrudili in moram priznati, da smo mi odgovori otrok v osebnih knjigah res polepšali dan ali pa kar teden :).

Moja sončka.

Potem smo jo mahnili nazaj v dolino.

Sekločeva smer v Debeli peči

DOSTOP: Parkiraš pri Kovinarski koči v Krmi. Greš mimo WC-jev za hišo in ves čas slediš dobro shojeni lovski poti, ki te pripelje do pod stene. Do pod stene je cca. ura hoje (odvisno od tempa).

VSTOP: Ko prideš pod steno, takoj opaziš zajedo, kjer naj bi šla smer. Nadaljuješ po poti proti desnemu delu stene, dokler ne prideš v macesnov gozd(iček). Preden se pot obrne navzdol, na levi zagledaš možica. 

Tam zaviješ desno na gozdno glavo (II) in poplezavaš proti levi. V gruščnatem svetu je vidna stezica, ki je včasih malo zmanjka, vendar pa je glavna orientacija velika zajeda nad tabo.

SMER: Vstopiš levo od zajede (II) in plezaš po platastem, vendar razčlenjenem svetu. 

Nadaljuješ proti levi (IV-), kjer na udobni polici pod žlebom, ki gre naprej v levo, naletiš na varovališče. 

Smer zavije naprej v desno po plati, ki jo zapira poševna zajeda nad tabo (IV). Malo pred veliko, vstopno zajedo, spet naletiš na varovališče. 

Nad tabo se odpre lepa zajeda (V), ki po 8m, zavije še malo proti levi, še dobrih 10 m.

 Nadaljuješ proti veliki zajedi na desni (V-). 

V naslednjem raztežaju je detajl smeri, ki pa po moji oceni ne preseže težavnosti V. Ves čas malo plezaš rahlo proti levi, dokler ne prideš do gruščaste terase. 

gručasta terasa

Tu po lažjem svetu (III) nadaljuješ tri raztežaje, orientacija tu ni zahtevna. 

Nato si že v smeri Jesih Potočnik (2 raztežaja do vrha), kjer ves čas plezaš nekoliko poti levi, že od daleč pa vidiš kline, ki ti pokažejo linijo smeri.

SESTOP:  Na vrhu zaviješ proti Lipnici (če si obrnjen proti steni s hrbtom, je to na tvoji desni). Poti slediš do sedla, kjer se na tvoji desni odpre grapa, velik žleb, v katerem je še nekaj snega. Orientacija v grapi ni zahtevna, mestoma srečamo še kakšno krpo snega, vendar se ga da prečkati brez večjih težav. Sprva hodiš nekolik proti levi, ko na desni zmanjka stene, greš v grapo proti desni. Ta te pripelje do pod stene. Mestoma je treba kakšen meter malo poplezati navzdol (II). To ti originalen sestop po lovski poti skrajša za polovico.