SARDINIJA: Pisa in pot do Livorna

Tokrat smo izkoristili praznike in se odpravili na plezalno - raziskovalni dopust na Sardinijo. Odpravili smo se relativno zgodaj, saj se pot z otroci, zaradi ustavljanja, rada zavleče. Prvi postanek smo, ob jutranji kavi in svežih dobrotah, naredili že na Kozini. V približno 6. urah, s tremi postanki, kjer smo si pretegnili noge, smo prispeli do Pise. Ta je le streljaj od Livorna, kjer nas je čakal trajekt. Parkirali smo na obrobju mesta in se podali v neznano, saj smo bili brez zemljevida, izlet pa ni bil načrtovan. Seveda so nas prijazni Italjani, s kretnjami veselo usmerili proti centru.

Živa in Jaka sta veselo vozila slalom s kolesi med turisti. Midva sva skušala preprečiti poškodbe čim več, nič hudega slutečih turistov. Skratka, vožnja je bila adrenalinska.

Nato smo si ogledali Pisin stolp in se fotografitali kot še tisoč drugih ljudi - tokrat smo se dali v vlogo pravih turistov (z izjemo koles). Otrokoma so bili, bolj kot kulturne znamenitosti, zanimivi ljudje v vseh mogočih položajih.

Po poti nazaj, nas je ujel še dež, ki smo ga izkoristili za malico. Čeprav ni nehal, so nas strehe reševale pred dežnimi kapljami, tako da do avta nismo prišli povsem premočeni.

In končno še dogodek dneva - vkrcanje na velikanski trajekt v Livornu. Karte se splača kupiti čim prej. V zadnjem mesecu se cena dvigne za cca. 100 evrov, zadnji dan še dodatnih 5%. Splača se tudi pogledati različne ponudnike, za nas so bili naugodnejši Corsica ferries.

Mi se nismo odločili za sobe, saj se zares klavstrofobične. Našli smo si udoben prostor na palubi in ga okupirali. Dobro si je v naprej pripraviti stvari za na trajekt, saj ko enkrat parkiraš, ne boš več odprl prtljažnika. Na trajektu imaš vse, seveda tudi igralnico, kjer lahko otroci porabijo še zadnje atome odvečne energije.

 Plovba ponoči ima svoje prednosti in vsekakor se lahko spočiješ po naporni vožnji.

Podaljšan vikend ob Nadiži

1. DAN - prihod v kamp, kopanje v Nadiži

Odločili smo se za aktiven podaljšan vikend ob Nadiži. Plan je bil malo plezati, malo čofotati in raziskati, še ne dobro poznanih koncev. Namestili smo se v kampu Nadiža, saj smo menili, da je kamp ob prečudoviti reki, v poletni vročini, najboljša izbira. Po mučni, dolgi vožnji, po ovinkasti in ozki cesti, končno smo končno prispeli v kamp. Prostora je ogromno, sence je povsod dovolj, zraven teče smaragdna reka, ki naj bi bila dokaj topla (dobrih 20 ° C), v kampu imaš lepo urejene sanitarije (vendar so samo ene), igrišče za otroke, igrišče za odbojko na mivki in košarko, za piko na i pa še pogled na Kobariški Stol. Skratka zelo lep in prijeten kamp, odmaknjen od sveta in civilizacije, pomuja pa ogromno možnosti za aktiven dopust.

Prvi dan smo se malo sprehodili po reki, konec avgusta je bila namreč huda suša in je bilo vode bore malo. Vsak lahko najde svoj kotiček, na določenih delih je reka primerna tudi za plavanje, saj so vmes skoraj da manjša jezerca.

2.DAN - plezanje in slap KOZJAK

Naslednji dan sta se Matej in Andrej odpravila plezat v Primorske stene nad Bovec, smer ZSZ. Skala v težjih smereh je kompaktna, plezanje pa strmo in izpostavljeno. V lažjih smereh se prebijaš po strmih travah, med macesni, skala pa je krušljiva. Na sredini smeri ZSZ sta ugotovila, da sta čez poletje malo premalo trenirala in sta obrnila.

Mi pa smo se sprehodili do trgovine, ki je cca. 5 - 10 minut hoje stran, in ne se prestrašit, saj je skupaj z barom, pred katerim se kar tre kave ali piva željnih. Nato smo malo čofotali po vodi, kuhali in uživali v lenarjenju in igranju.

Popoldne smo se odpravili do slapu Kozjak, ki je nad Kobaridom. Ni ga težko najti, urejeno je tudi veliko parkirišče. Če je parkirišče zasedeno, poiščite drugo ustrezno parkirišče in ne improvizirajte, saj to lahko drago stane (imajo zelo delovne redarje). Pot do slapu je položna in široka, tako da otroci brez težav hodijo sami. Ob poti so ves čas najrazličnejše zanimivosti, tako da motivacija ni problem (reka, kajakaši, stari rovi ipd.).

Zadnji del poti (par 100 m), če hočeš priti prav do slapu, ta je v votlini, je nekoliko bolj zahteven, vendar zelo dobro zavarovan.

Kobarid je tudi raj za padalce, ki jih je v zraku kar mrgolelo.

3. DAN - balvani v Trenti
Naslednji dan smo se odpravili plezat v Trento, kjer so po travniku posejani različno veliki balvani.  Še vdniček.

Poleg čudovitega ambienta, otrokom družbo dela simpatičen osel. Sprva so ga vsi novi obiskovalci zelo veseli, saj je popolnoma udomačen, kasneje pa se ga vsi otepajo, saj zelo rad je in stika. Je pa navajen vsega hudega, tako da otrokom ne bo nič naredil, vašim otrokom pa res ne bo dolgčas.

osel v akciji

Zvečer smo uživali ob taborniškem ognju in pečenju hrenovk in krompirja. Mislim, da ni potrebno poudariti, da so bili otroci popolnoma navdušeni.

4. DAN  -  SV raz in Slemenova Špica
Zadnji dan sta šla fanta spet plezat v severno steno nad Vršič, Severovzhodni raz. Mi smo jo mahnili proti Slemenovi špici.

 Pot je pestra in razgibana, s čudovitim razgledom na okoliške gore.

Tik pod vrhom sta nas že dohitela atija, ki sta se nam pridružila pri zadnjih metrih vzpona.

"atija"

P.S.: Slovenija je majhna, vendar je treba upoštevati, da so ceste v okolici Bovca, Kobarida in Tolmina zelo ozke in ovinkaste, tako da vsaka sprememba lokacije pomeni uro vožnje z avtom. Priporočam, da v naprej premislite, kje boste preživeli največ časa in poiščete nastanitev čim bližje.