SARDINIJA: Pisa in pot do Livorna

Tokrat smo izkoristili praznike in se odpravili na plezalno - raziskovalni dopust na Sardinijo. Odpravili smo se relativno zgodaj, saj se pot z otroci, zaradi ustavljanja, rada zavleče. Prvi postanek smo, ob jutranji kavi in svežih dobrotah, naredili že na Kozini. V približno 6. urah, s tremi postanki, kjer smo si pretegnili noge, smo prispeli do Pise. Ta je le streljaj od Livorna, kjer nas je čakal trajekt. Parkirali smo na obrobju mesta in se podali v neznano, saj smo bili brez zemljevida, izlet pa ni bil načrtovan. Seveda so nas prijazni Italjani, s kretnjami veselo usmerili proti centru.

Živa in Jaka sta veselo vozila slalom s kolesi med turisti. Midva sva skušala preprečiti poškodbe čim več, nič hudega slutečih turistov. Skratka, vožnja je bila adrenalinska.

Nato smo si ogledali Pisin stolp in se fotografitali kot še tisoč drugih ljudi - tokrat smo se dali v vlogo pravih turistov (z izjemo koles). Otrokoma so bili, bolj kot kulturne znamenitosti, zanimivi ljudje v vseh mogočih položajih.

Po poti nazaj, nas je ujel še dež, ki smo ga izkoristili za malico. Čeprav ni nehal, so nas strehe reševale pred dežnimi kapljami, tako da do avta nismo prišli povsem premočeni.

In končno še dogodek dneva - vkrcanje na velikanski trajekt v Livornu. Karte se splača kupiti čim prej. V zadnjem mesecu se cena dvigne za cca. 100 evrov, zadnji dan še dodatnih 5%. Splača se tudi pogledati različne ponudnike, za nas so bili naugodnejši Corsica ferries.

Mi se nismo odločili za sobe, saj se zares klavstrofobične. Našli smo si udoben prostor na palubi in ga okupirali. Dobro si je v naprej pripraviti stvari za na trajekt, saj ko enkrat parkiraš, ne boš več odprl prtljažnika. Na trajektu imaš vse, seveda tudi igralnico, kjer lahko otroci porabijo še zadnje atome odvečne energije.

 Plovba ponoči ima svoje prednosti in vsekakor se lahko spočiješ po naporni vožnji.