Pot do Grčije - Lefkada

Že vrsto let si želimo v Francijo in Dolomite. Letos je končno napočil čas, ko bomo to končno uresničili, dve muhi na en mah. Tako nekako sem se veselila. Vendar je vse skupaj žalostno padlo v vodo, saj je Matej zbolel. Dejstvo je bilo eno, da dopust nujno potrebujemo. Družbe za željeni destinaciji žal nismo dobili, tako da smo iskali naprej. Prišla sva na noro idejo, pojdimo na Lefkado. Obema se je ideja dopadla in čez dva dni smo imeli vse spakirano v našem Šariju in ponoči smo bili pripravljeni za na pot.

Po Sloveniji gre pot hitro, ne glede kako se pritožujemo čez slabe ceste. Čez Hrvaško tudi, vendar so tu cestnine res zelo drage. Kmalu je na vrsti meja s Srbijo. Tu se čaka in čaka in čaka. Čaka se v vsakem primeru, ali je kolona dolga ali kratka. Mi smo čakali dve uri in je to bojda še malo.

Birhat, Nurhat, Rajda in Dildin, nove ideje za otroška imena.

Vožnje smo kamlu imeli vrh glave in čas je bil za kosilo in odmor v Beogradu.

Jaka je obnemel. V mestu so imeli razstavo nekakšnih robotov, sestavljenih s starih avtomobilov.

Po kosilu na ulici, smo se odpravili v park. Je res čudovit, ponuja veliko zelenja, rože, senco, slike in kipe, razstavljena stara vojaška vozila in še kaj.

leti, leti Živa

Plan je bil, da se zvečer ustavimo v kampu in si malo spočijemo. Ustavili smo se v kampu Enigma (Vranje), ki je bolj ali manj namenjem popotnikom, ki bi se radi spočili za kakšen dan in šli naprej. Najprej ni ničesar in si prepričan, da si prišel narobe. Nenadoma se kot oaza sredi puščave, pred tabo pojavi tale "kamp". Urejena travica, bazen, vedno topla voda. Lahko rečem samo "waw".

Naš šotor je pripravljen.

Naslednji dan smo ugotovili, da so to nenakšne vaške toplice, ki se čez dan zelo napolnijo in oživijo.

Zjutraj, ko smo bili še skoraj edini gosti.

Imeli so tudi pasje mladičke.

Zvečer smo bili že zelo naučakani, zato smo se spravili v avto in šli naprej. 

Nadalejevali smo čez Makedonijo do Grčije. Na Lefkado greš skozi tunel pod vodo, kar ti prihtani trajekt. Na otok smo prišli sredi noči.Vsi kampi so bili seveda zaprti, zato smo noč oz. ostanek noči prespali na plaži pod borovcem.

Matej ponoči ni najbolje spal in je nadoknadil dopoldne, ko smo se mi že kopali v MORJU.

padalske počitnice v Tolminu

Tolmin je ena od destinacij, ki so večkrat na našem seznamu, vendar nas vedno znova navduši in vedno znova se radi vračamo. V kampu Gabrje že imamo svoje stalno mesto ob igralih in peskovniku, tako da otrokom res ni nikoli dolgčas.

 

Zvečer je treba porabiti še zadnjo trohico energije, da se potem bolje spi.

Medtem, ko je nekdo od naju v zraku in uživa v čudoviti panorami, lovi termiko in se sprošča v tišini, se drugi posveča trem malim zverinicam. V nobenem primeru ti ni dolgčas.

Jaka obožuje vse kar leze in gre in tokrat je spoznal svojega idola, češkega fanta, ki je lovil kuščarje, kače (na mojo srečo jih ni našel) in bogomolke. Seveda si je bilo potrebno njegov terarij vsak dan ogledati in preučiti nove člane.

Soča sicer res ni pretirano topla, no prav nasprotno, res poskrbi za popolno osvežitev in vsaj eno uro po tem ko si skočil vanjo, ti garantirano ni vroče. To za otroke ne velja, saj je potrebno ves čas čofotati, prelagati kamne in se škropiti z vodo.

gospa dirigentka

Našli smo tudi zelo plitev bazen, kjer se je voda lepo ogrela in te noge v njej dejansko niso bolele.

Le kaj je tako zanimivega v zraku :)

Vsak dan smo tudi leteli, večinoma s Kobale, Matej pa je imel enkrat srečo poleteti tudi z Matajurja.

druščina je zbrana

panorama za konec

Sicilija - plezanje, jadralno padalstvo in uživanje

Sicilija, dežela morja, sonca in odlične hrane. Tudi Sicilija je bil dopust, ko smo združili uživanje in aktivne počitnice. Malo smo se potepali okoli, sicer zaradi najetih avtomobilov s slabimi gumami manj, kor smo sprva načrtovali. Dopustovali smo od 7. do 17.11.2014.

1. dan - Riserva Naturale Orientata Monte Cofano

Prvi dan smo se v miru namestili, naspali in predvsem malo aklimatizirali. Bivali smo v San Vito Lo Capu.

Odločila sva se, da bi bilo super poiskati kakšno vzletišče, že doma sva si jih označila. In smo šli na lov. No našli smo ga - prišli smo pod ogromno pečino in na njej je navigacija kazala naš cilj. No nismo obupali in smo šli okoli. To je v bistvu naravni rezervat (Riserva Naturale Orientata Monte Cofano), vendar o vzletišču ni bilo ne duha ne sluha, saj je bilo povsod srednje visoko bodičevje. Nismo se preveč obremenjevali s tem, saj je bila pokrajina res prečudovita. Pred kratkim je bil tu hud požar, vendar se je rastje obnovilo in lepo je opazovati novo življenje.

Res je divjina. Srečali nismo žive duše, no malce lažemo.

2. dan - plezanje v Pineti 

plezališče Scoglinera di Salinella  

OPOZORILO: Vse dni smo plezali v plezališčih Scoglinera di Salinella (pečine Salinelle). Plezanje je lepo, smeri doge, vendar smo s tega dopusta šli z grenkim priokusom. Zadnje dva dni (ko mi nismo več plezali) sta se zgodili dve hujši nesreči, ena s smrtnim izidom, ker se je odtrgala zgornja uponka s skalo vred. Mi na Sicilijo sigurno še kdaj gremo, vendar plezat ne več.

Vsekaor nismo samo plezali, vsak dan smo tudi uživali. Otroci so se kopali, kljib ne več tako topli vodi.

Matej je šel letet z vrha rta. Če koga zanima filemček, ga lahko pogleda tukaj.

3. dan - Plezanje v sektorju Bunker

Sektor je čudovit. Je pa nekoliko več dostopa.

4. dan - Plezanje v Calamancini

Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno, bilo je bolj hladno ima malo je pihalo. Šli smo v najbližji sektor, ki je bil glede na lego v zaveretni strani. Najprej smo z otroki vztrajali na plaži in iskali vse mogoče predmete, ki jih je morje naplavilo. Našli smo veliko praktičnih stvari. Je pa Sicilija, za razliko od Sardinije, zelo umazana. Smeti so vsepovsod, včasih so celo praktične.

Naš avto na Siciliji.

Kmalu smo pristali pod steno, kjer je bilo veliko bolj prijetno.

Zvečer je naš dragi Matej praznoval 30 let - da ne bo kdo rekel, da žura ni bilo. :)

5. dan - Marsela - Mazara del Vllo - Selinunte (dolina templjev)

Po noči se dan pozna in zato smo se odločili, da je čas, da smo še malo turisti in smo šli na potep.
Vreme je bilo zares slabo, tako da na prvi destinaciji sploh nismo šli z avta, saj je dež dobesedno lil, po ulicah pa so tekli potoki.

Noge smo si prvič pretegnili v  Marseli.

Nato postanek ob obali. Vsi smo bili že krepko naveličani dolge vožnje. Nekako smo si predstavljali, da bo vse skupaj bližje. Moram priznati, da je pokrajina zelo lepa.

Na koncu smo prispeli v Selinute - dolino templjev. Meni se je zdelo, da se je vožnja splačala. Vedno znova me impresionira, kako natančni so bili in koliko občutka za estetiko so premogli naši predniki. No otoke je bolj kot to navdušilo tekanje naokoli.

skupinska

6. dan - Plezanje v Torre Isulidda

Vreme je bilo naslednji dan spet boljše. Sonce, veter in valovi, ter prečudovita pokrajina.

7. dan - plezanje v  Calamancini

Bili smo že nekoliko utrujeni, otroci so si želeli uživanja na plaži. Šli smo na že dobro poznano lokacijo.

Portreti najinih treh sončkov.

Nejc

Jaka

Živa

8. dan - San Vito Lo Capo

Plaža v San Vitu Lo Capu je peščena, pravi raj za otroke. Mrzla voda pa jim tudi ne predstavlja ovire.

Popoldne, se je Matej odločil za še en polet.

9. dan - Erice

Zadnji dan smo preživeli kot turisti. Prvi plan je bil leteti v Trapani, vendar veter ni bil pravi. Tako smo občudovali staro mesto na vrhu hriba in uživali v vseh mogočih kulinaričnih dobrotah in prečudovitem razgledu.

10., zadnji dan

Sledilo je še poslavljanje od morja in sonca in polet domov.

ponovno helikopter nad plezališčem

Sicilija je res čudovit biser, ki ponuja veliko možnosti za raziskovanje in preživljanje aktivni počitnic ob dobri hrani in pijači. Smo se pa soglasno strinjali, da je plezanje prenevarno, vzdrževanje plezališč pa porazno. Žel nam je, da teh informacij nismo dobili prej. Tudi na prvi pogled stvar sploh ne zgleda kritična. Plezališče je ob morju in podnebje naredi svoje. Tako vam obisk toplo priporočamo, plezanje pa odsvetujemo.

KONEC