SARDINIJA: SIPINE REKE PISCINAS

Zjutraj smo se odpravili naprej, saj so tu plezališča otrokom neprijazna, kampa ni bilo in vreme tudi ni bilo najlepše. Odpeljali smo se do spipin reke Piscinas.

plezalna stena v Domusnovasu

Na zemljevidu vse izgleda zelo blizu, vendr ovinkasta in ozka cesta vse skupaj močno podaljša. Do sipin pelje neasvaltirana, vendar zelo solidna cesta. To je raj za motokrosiste in avanturiste z džipi ter  ljubitelje mivke.

Užvali smo v vetru, soncu in visokih valovih.

Nato smo se odpravili na SZ do Alghera. Namesto ovinkastih, obalnih cest s čudovitim razgledom, smo se odločili za avtocesto z nekoliko bolj dolgočasnim razgledom, vendar si s tem prihraniš ne malo časa.

SZ je turistično zelo razvit, tako da nismo imeli nobenih težav z iskanjem kampa. Cene so glede na urejenost zelo ugodne. Za šotor, avto in 2 osebi je cena 16 evrov, vsaka dodatna oseba se doplača še 2 evra (štejejo tudi otroci od 1 leta naprej). Cene se od kampa do kampa razlikujejo za par evrov, izbire pa je veliko.

SARDINIJA: Selitev na jug

Zjutraj smo hitro spakirali, se poslovili od prijateljic koz, po katerih je v kampu tako "lepo" dišalo in se podali proti JV. Cesta je dobra, vendar ovinkasta, tako da gre premagovanje kilometrov bolj počasi. Kmalu je začel padati še dež, tako da smo si res izbrali primeren dan.

Pujsi ob cesti.

Prispeli smo do Villasimusa, kjer je dež ravno nekoliko ponehal. Noge smo pretegnili na čudoviti peščeni plaži.

Nato smo nadaljevali po avtocesti mimo glavnega mesta, Cagliari-ja, do Domusnovasa, kjer naj bi bilo ogromno plezališč. No bili smo zelo razočarani, saj v okolici ni bilo nobenega kampa. Poskusili smo še v Iglesiasu, vendar tudi tu smo bili neuspešni. 

Prijazni Italijani so za nas klicali po hotelih in kmečkih turizmih in res bili v veliko pomoč. Vendar sobe, pod 50 evrov na noč za eno osebo, nismo dobili. Domačini so nam povedali, da lahko v "gorah" brezplačno kampiraš in te nihče ne preganja. Ker je bil že večer in nam drugega ni preostalo smo to tudi storili.

Splača se imeti nekoliko višji avto.

naše zasilno prenočišče v "gorah" :)

improvizirana večerja

SARDINIJA: plezanje v Biddiriscottai

Dan je bil res topel in sončen, za razliko od preteklih dni, tudi pihalo ni. Izkoristili smo ga za obisk enega od lepših plezlišč na Sardiniji - Biddiriscotte. Dostop vodi po ozki obalni potki ob morju, vendar pa ni nobene sence, tako da te do plezališča do dobra pregreje.

Vročina tukaj ni ovira, saj plezaš v majhni jami, kjer je cel dan senca in vsaj 5 stopinj C manj kot zunaj nje. Plezanje je previsno, vendar so povsod odlični grifi.

Za otroke je plezališče pravi raj, saj je po tleh mivka in idej za igranje jim ne zmanjka.

"Pa te mam!"

Popoldne je tudi v stani izven jame senca in smeri tu so nekoliko manj previsne.

še pogled od daleč

Zvečer pa še uživanje v kulinaričnih dobrotah s pod kuhovnice mami in lovljenje sončnih žarkov.

naša rezidenca

SARDINIJA: Calla Osalla di Dorgali

Zbudil nas je močan veter, ki je napovedal prost dan. Čas je že bil, da se priklopimo na wi-fi, zato smo poiskali kavarno, ki ga ima. Ja, na Sardiniji je to kar projekt in ne samoumevni luksuz (vsaj v Cala Gonone).

Po kavici smo se odločili, da gremo po "tisti potki" s prvega dne do konca. In smo šli.

downhill

Po dolgi in naporni vožnji smo prispeli na cilj. To je razgledna točka. Plaža na drugi strani nam je bila tako všeč, da smo se odločili, da jo gremo pogledat še od blizu.

In smo šli. Prišli smo na Calla Osalla di Dorgali. Bilo je res prijetno, včasih je malo zapihalo, sicer pa je bilo mirno. Celo popoldne smo uživali na plaži in se zabavali.

naša želva

nabiranje školjk

mami pa ati

Cala Gonone od daleč