Osolnik

Sonček nas je spet zvabil s toplega zavetja v bližnje griče. Kljub toplim sončnim žarkom, pa nam je malo nagajal tudi mrzel veter. Odpravili smo se na Osolnik s Sore.

 Bližnjice so zakon! Več je korenin in skal, bolj veseli smo.

jahanje konjička :)

Pozimi smo popili ves čaj, ki smo ga lansko leto nabrali. Sedaj pa že polnimo in obnavljajo zaloge.

naše Pehte

opazovalnica

moja korenjaka na vrhu

veliki in mali :)

Konec.

Padalsko družinski oddih v Tolminu

Letošnje poletje nam ni postreglo z obilico sonca, zato je bilo potrebno izkoristiti vsak bolj ali manj lep vikend. Tolmin s svojo pestro paleto aktivnih počitnic, je bil vsekakor prava izbira. Namestili smo se v padalskem kampu Gabrje, ki je s svojo lokacijo in vzdušjem res vrhunski, ne samo za padalce, ampak za vse ljubitelje športnih in aktivnih počitnic.

 Brez dežja tudi tokrat ni šlo. Vendar po dežju vedno posije sonce, ki je narisalo barvito mavrico.

Potepali smo se po bližnji okolici, uživali v naravi, čofotanju po smaragdni vodi in čudovitih razgledih s padalskega sedeža (no v tem sta uživala samo mami in ati :))

Z otroki smo šli pogledat korita Tolminke. Smaragdna voda, ki si je utrla pot med globokimi prepadi, te pusti brez besed. Je pa res, da je potrebno biti previden, saj pot na vseh mestih ni zelo dobro zavarovana.

Uživali smo v čobranju po mrzli Soči.

In še najboljše za konec :)

ati v zraku

ati pristaja

ati na tleh

Kratko in sladko. Odšli smo zadovoljni, polni energije in odločeni, da naslednje leto ponovimo.

Vzeltišče na Slivnici nad Cerkniškim jezerom

V letošnjem deževnem poletju, si človek želi kar najbolje izkoristiti vsak sončen žarek. Sledilo je hitro pakiranje in usklajevanje in že smo bili na poti proti začarani Cerknici. Pripeljali smo se do doma na Slivnici. Počasi smo se sprehodili do vzletišča, kjer se je kar trlo neučakanih padalcev. Na začetku je močan veter nekoliko oviral vzlete, vendar niso čakali dolgo. 

Razgled na Cerkniško jezero pod nami.

priprave

Kmalu so bili v zraku vsi.

Mi smo se sprehodili do vrha Slivnice, nabirali šipek, raziskovali svet mravelj in iskali atija v zraku.

Ponosno smo se vpisali v knjigo in pozirali na vrhu.

Odrinili smo proti avtu, v tem času pa je Mateju uspel prvi top lending in tako sem na svoj račun prišla še jaz.1, 2, 3 in sem bila z nogami nad tlemi s prečudivitim razgledom na Cerkniško jezero. No namesto metle, sem letela kar s padalom.