Pot do Grčije - Lefkada

Že vrsto let si želimo v Francijo in Dolomite. Letos je končno napočil čas, ko bomo to končno uresničili, dve muhi na en mah. Tako nekako sem se veselila. Vendar je vse skupaj žalostno padlo v vodo, saj je Matej zbolel. Dejstvo je bilo eno, da dopust nujno potrebujemo. Družbe za željeni destinaciji žal nismo dobili, tako da smo iskali naprej. Prišla sva na noro idejo, pojdimo na Lefkado. Obema se je ideja dopadla in čez dva dni smo imeli vse spakirano v našem Šariju in ponoči smo bili pripravljeni za na pot.

Po Sloveniji gre pot hitro, ne glede kako se pritožujemo čez slabe ceste. Čez Hrvaško tudi, vendar so tu cestnine res zelo drage. Kmalu je na vrsti meja s Srbijo. Tu se čaka in čaka in čaka. Čaka se v vsakem primeru, ali je kolona dolga ali kratka. Mi smo čakali dve uri in je to bojda še malo.

Birhat, Nurhat, Rajda in Dildin, nove ideje za otroška imena.

Vožnje smo kamlu imeli vrh glave in čas je bil za kosilo in odmor v Beogradu.

Jaka je obnemel. V mestu so imeli razstavo nekakšnih robotov, sestavljenih s starih avtomobilov.

Po kosilu na ulici, smo se odpravili v park. Je res čudovit, ponuja veliko zelenja, rože, senco, slike in kipe, razstavljena stara vojaška vozila in še kaj.

leti, leti Živa

Plan je bil, da se zvečer ustavimo v kampu in si malo spočijemo. Ustavili smo se v kampu Enigma (Vranje), ki je bolj ali manj namenjem popotnikom, ki bi se radi spočili za kakšen dan in šli naprej. Najprej ni ničesar in si prepričan, da si prišel narobe. Nenadoma se kot oaza sredi puščave, pred tabo pojavi tale "kamp". Urejena travica, bazen, vedno topla voda. Lahko rečem samo "waw".

Naš šotor je pripravljen.

Naslednji dan smo ugotovili, da so to nenakšne vaške toplice, ki se čez dan zelo napolnijo in oživijo.

Zjutraj, ko smo bili še skoraj edini gosti.

Imeli so tudi pasje mladičke.

Zvečer smo bili že zelo naučakani, zato smo se spravili v avto in šli naprej. 

Nadalejevali smo čez Makedonijo do Grčije. Na Lefkado greš skozi tunel pod vodo, kar ti prihtani trajekt. Na otok smo prišli sredi noči.Vsi kampi so bili seveda zaprti, zato smo noč oz. ostanek noči prespali na plaži pod borovcem.

Matej ponoči ni najbolje spal in je nadoknadil dopoldne, ko smo se mi že kopali v MORJU.

padalske počitnice v Tolminu

Tolmin je ena od destinacij, ki so večkrat na našem seznamu, vendar nas vedno znova navduši in vedno znova se radi vračamo. V kampu Gabrje že imamo svoje stalno mesto ob igralih in peskovniku, tako da otrokom res ni nikoli dolgčas.

 

Zvečer je treba porabiti še zadnjo trohico energije, da se potem bolje spi.

Medtem, ko je nekdo od naju v zraku in uživa v čudoviti panorami, lovi termiko in se sprošča v tišini, se drugi posveča trem malim zverinicam. V nobenem primeru ti ni dolgčas.

Jaka obožuje vse kar leze in gre in tokrat je spoznal svojega idola, češkega fanta, ki je lovil kuščarje, kače (na mojo srečo jih ni našel) in bogomolke. Seveda si je bilo potrebno njegov terarij vsak dan ogledati in preučiti nove člane.

Soča sicer res ni pretirano topla, no prav nasprotno, res poskrbi za popolno osvežitev in vsaj eno uro po tem ko si skočil vanjo, ti garantirano ni vroče. To za otroke ne velja, saj je potrebno ves čas čofotati, prelagati kamne in se škropiti z vodo.

gospa dirigentka

Našli smo tudi zelo plitev bazen, kjer se je voda lepo ogrela in te noge v njej dejansko niso bolele.

Le kaj je tako zanimivega v zraku :)

Vsak dan smo tudi leteli, večinoma s Kobale, Matej pa je imel enkrat srečo poleteti tudi z Matajurja.

druščina je zbrana

panorama za konec