Celo zimo že čakam, da bo dovolj mrzlo, da se bodo naredili tudi slapovi. No to smo tudi dočakali, vendar nas je preveč novozapadlega snega pregnalo k severnim sosedom. Prispeli smo kar hitro (2 h) in po napovedih smo pričakovali res ogromno ljudi. No bili smo res zgodnji, tako da je večina še spala ali pa so se zelo počasi pripravljali. V Maltatalu, je kar precej slapov, tako, da se za vsakega nekaj najde, dobro pa je, če si prej malo pogledaš vodniček.
Kljub temu, da so se okoliški vrhovi kopali v soncu, ga mi nismo dočakali, nam je pa ves čas malo nagajal veter.
Po prvih dveh, nekoliko bolj položnih, raztežajih končno prideš pod svečo. Bolj ko se ji približuješ, bolj se ti zdi strma in bolj se ti smeji, višje ko si. Sicer sveča letos nima zelo veliko vode, tako da je ocena nekoliko lažja kot sicer.
Ko se je Matej sprehodil čez svečo, je šla v akcijo Tjaša, jaz sem še malo počakala, da ne bi dobila vseh ostankov ledu sproti na svojo glavo. Čehi za nami so obupali in obrnili še preden je Tjaša prišla do polovice.
Na koncu sem tudi sama prilezla čez svečo, ki je bila res pravi posladek.
pozna se, da se Matej trenutno izobražuje za inštruktorja |
In še enkrat cela ekipa, ki se je "matrala" v Katedrali (Tjaša, Matej in moja malenkost).
Klemen in Jože sta uživala v slapovih desno (Wintasun in Gamsek), in če verjamemo njunemu poročilu, sta v prvem slapu imela sonce.