Terme Čatež - strah pred vodo

Ura teče, nič ne reče. Čas kar beži mimo nas, vendar pa se tega zares zaveš šele, ko imaš otroke. Ves čas spremljaš, kako rastejo in se razvijajo in te po drugi strani opominjajo na hitro-bežeči čas. Tako je okoli tudi prvo leto, odkar se je naša družina razširila še za enega člana. Pa še en pomemben dogodek! Naš Jure je postal polnoleten, čeprav je v moji glavi še vedno "tamav", no temu ni več tako...

Odločili smo se, da bomo ta dva dogodka počastili na malo drugačen način - odpravili smo se v Terme Čatež. Se pripelješ, potem pa sledi cela priprava: ven iz avta, vse potovalke + otroci, počasi kupit vstopnice, naštimat oba otroka in vmes še sebe, vse stlačiti v omarice in "huu", končno lahko odkorakaš proti bazenu s stotimi torbami in zraven loviš še otroke. Živa res ne zna mirovati in takoj sva se podali na tobogan. Hitro gor po stopnicah, na srečo zna že sama, potem pa veselo spet in spet in spet in spet itn. Počasi ugotovi, da je to res preprosto in, da me ne potrebuje več in se odpelje kar sama, na srečo sem jo hitro ujela. Ravno ko sem Živi natikala šlavf, so prišli še mami, Jure, Maja in ati. Jaka pa je veselo opazoval, saj ga voda prav nič ne mika oz. se je kar malo boji. Maja in Živa sta še nekaj časa uživali na toboganih, potem pa smo se preselili v najmanjši bazen za otroke.

Gremo na tobogan

"Čof!"

Jaka pa le od daleč opazuje in užuva v glodanju svoje žemlje.

Pa se nama je pridružil še Jaka, ampak je hitro spet hotel na suho.

Sama po toboganu

Jure in Maja

ati in Maja

Jaka in strah pred vodo
Maja in Živa res uživata v vodi, Jaka pa se je precej boji. Na začetku sva ga pustila, da jo je samo opazoval in se imel lepo ob njej. Nato pa smo napihnili mali čolniček. Zdel se mu je zelo zanimiv, v njem je najprej sedel samo zunaj vode in se igral z grabljicami. Počasi je začel uživati, se smejati, skratka videlo se mu je, da mu je prijetno in ga ni strah. Takrat sva čolniček prenesla v vodo, kjer je plaval nad vodo. Ves čas je bil nekdo zraven, da se je počutil vernega ter se igral z njim. Počasi mu je Matej po malo in malo prilival vodo v čolnilček. Ker se je Jaka tako vneto igral in zabaval, sploh opazil ni, da v bistvu sedi v vodi. Naslednji korak je bil najtežji - iz čolnička v vodo. Takoj sem opazila, da mu ni prijetno, postalo ga je strah. Matej ga je prijel v naročje in ga poskušil zamotiti naprej. Ni bilo tako preprosto in trajalo je kar nekaj časa, da se je navadil. V bistvu je imel v vodi samo nogice. Potem pa smo naredili daljšo pavzo. Malo je zaspal, se dobro najedel in napil. Pustila sva ga, da se popolnoma svobodno sprehaja ob vodi. Živa in Maja sta se igrali, Jaka pa smo počasi privabili, da je prišel po lopatko, potem pa še po gumjasteha pujsa. Najprej je samo malo čobral, potem pa je zelo užival in razgrajal kot punci. Bistveno je, da stvar ne gre prehitro in ima otrok čas, da se privadi na spremembe. Počutiti se mora varnega, zato moramo včasih tudi kakšen korak nazaj. Pomembno je, da otroka zamotimo, da se zabava, nato pa gremo naprej.

Jakov strah pred vodo smo prmagovali postopoma. Najprej je samo užival v čolničku z vodo.

mali razgrajači

Živa rada nagaja in tile topi so bili kot nalašč primerni za njene vragolije. Tukaj ravno beži stran, ker so jo zasačili.

malo pijem...

... malo jem :)

Z Juretom sva šla vmes obujat spomine na stare čase in se šla peljat na zunanji tobogan. No ni se mi več zdelo tako zabavno kot včasih. Čutiš vsak spoj in še vedno hitreje gre, ampak včesih smo se vozili cel dan... Da je Jure res zrasel in postel precej višji od mene, sem opazila, ampak ko smo se na zadnje tunkali, sem bila še močnejša. No takoj je izkoristil trenutek in me spravil pod vodo, kasneje sem videla, da upiranje nima prav velikega smisla.
V glavnem smo preživeli pester dan. Čeprav toplice niso moja prva izbira, pa bi rekla, da otroci res uživajo v vseh vragolijah, ki jih lahko počnejo.